Blogerstvo, vlogerstvo in infuencerstvo se je razpaslo kot garje, piscev in avtorjev najrazličnejših spletnih vsebin pa je toliko kot gob to jesen. Če za gobarje velja, da lahko naenkrat naberejo “le” 2 kilograma gob, bi moralo za spletne marketinške spamerje veljati, da lahko objavijo le 2 plačani objavi na teden. Zdaj pa mi zvrtajte luknjo v koleno, ker to pišem!
Briga me, kaj si mislite, sem pa opazil, da je v želji po prejemanju vzorčnih izdelkov postalo čez noč pet tisoč novih blogerjev in blogerk. Saj je fajn, da dobite novo maskaro v vrednosti 5 evrov, športne copate za 30 evrov, ki si jih drugače nikoli ne bi kupili, ali pa vzorček parfuma, ki ga tako hvalite samo zato, ker je po pošti prispel zastonj. OK, ja. Vem. Lahko da so vam celo plačali 50 evrov, za pet minut hvaljenja.
Kakorkoli že, take objave blogerstvu, vlogerstvu in ostalim avtorjem zbijajo kredibilnost. Smešni ste tisti, ki en teden hvalite blagovno znamko “X”, v prihodnjem tednu pa zaradi brezplačnega vzorčka že hvalite podjetje “Y”. Zakaj že? Komu naj potem verjamem? Kako naj vem, da vam je res všeč in čemu bi verjel, da v svojih sladkih besedah ne lažete? Enkrat laž, vedno laž. Prodane duše za enega črnega in enega belega. Škoda.
Mene je to na spletu blazno začelo motiti, zato me res zanima, kako vi gledate na to? Komentarje v komentar. Ali pa v faco, ko se vidimo. Konstruktivno.