Sovražim starševske nasvete ljudi, ki nimajo otrok!

Prav ste prebrali. Tisti, ki imate doma drobceno bitje, ki je komaj pokukalo na svet pa tudi tisti, ki imate že malo večjega paglavca, verjamem, da ste si že kdaj to rekli. Res, sovražim starševske modrosti ljudi, ki (še) nimajo otrok. Če bi šel brati vse knjige o vzgoji otrok, ki jih imajo v lokalni knjižnici, ali v NUK-u, mislim da mi ne bi dale toliko znanja, da bi se lahko o vzgoji naučil dovolj. Prav zato tudi moj blog ni namenjen učenju, ampak predstavitvi mojega pogleda na starševstvo.

Vsak otrok je pojem zase. Dokaz za to so že enojajčni dvojčki, ki imajo lahko nasprotujoče si karakterje. Prvi dokaz, da se teorija pač ne da posplošiti vsem staršem. “Kakšne plenice kupiti in kako ter kolikokrat na dan jih menjati” – mi je razlagala gospodična, ki je še daleč od tega, da bi zibala svoje dete. Seveda, mlada dama! Točno veš, kako izgleda plenica zjutraj, kaj se zgodi, če ima otrok prebavne težave in plenica ne zmore opraviti svoje naloge, kako lahko koža ob uporabi napačne plenice pordi ter otrok joka. Mladenki sem samo pokimal in si mislil svoje. Pri nas smo pač izjemno zadovoljni s plenicami blagovne znamke drogerije DM. Ne samo, da so ene ugodnejših, ampak tudi ene najkvalitetnejših in ne bi jih zamenjali za nič na svetu. Cena ugodna, kvaliteta super. Zaprejo usta vsem skeptikom. In ne mi pametovati o “najboljših plenicah” če je edini vaš stik z njimi reklama na komercialni televiziji.

Za nič na svetu ne zamenjamo “Babylove” pleničk znamke DM.

“Otrok ne sme jesti sladkarij, ne sme jesti ogljikovih hidratov v kombinaciji z maslom, rdečega mesa, rumene paprike, jogurta x firme z okusom y, ne sme poskusiti čipsa … ” – ja seveda, boste pametne fit bejbe. Dajte začet dihat samo še prefiltriran zrak iz jeklenke, pijte destilirano vodo in jejte samo še puste prekuhane špagete. Bo manj kalorij. Pa prej vas bo pobralo. Malo sem nesramen, a dol mi visi. Hvala bogu so denimo Italijani že prišli k pameti ter sprejeli zakon, da je dojenčke in majhne otroke prepovedano prehranjevati vegansko.

Zanimive so mi bile tudi učne minute človeka brez otrok, ki mi je pametoval, kako, kdaj in na kakšen način otroka spraviti spat, kakšen naj bo postopek in kako je obvezno treba umakniti dudo. Z veseljem bom prišel k njemu na pivo v prvih starševskih tednih in mesecih pa ga bom samo nemo spremljal. Vsa čast, če mu bo uspelo uspavati otroka (ne velja samo enkratni dogodek uspavanja z namenom “dokazati”). Takrat bo dobil moj poklon in častil mu bom vikend paket v petzvezdičnem hotelu na lokaciji po njegovi želji. Do takrat ga bom s tako pripombo pač preziral.

Tako preprosto je to. Človek z novo vlogo biti starš/roditelj v življenju dobi nove prioritete in drugačen pogled na svet. Ponosen sem, da sem dobil to čast in z veseljem sprejemam vsakodnevne starševske izzive. Vsem teoretičnim talentom pa namenjam naslednjo misel: “Le čevlje sodi naj kopitar.”

Facebook komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja