Zaspala je. Gledati male, drobcene učke, kako se potapljajo v sanje, je čarobno. Gledaš, razmišljaš in v sanje odplavaš tudi sam. In ko dete zaspi, ima mladi očka čas, da svoje misli napiše v novo blogovsko objavo in jih deli z vami.
Pred meseci, ko je bila naša punčka še v trebuhu, sem imel v mislih samo eno stvar. Kako neprijetno in smrdeče je menjevanje plenic. Kar predstavljal sem si kakce, vse razmazano po ritki do sredine hrbta. Gledal sem posnetke na Youtubu, ko je številnim očkotom obračalo želodce, ko so se samostojno lotili previjanja. Bilo je na tisoče slik in komentarjev, da mi ne bo uspelo.
No, to me je še bolj podžgalo. Zdaj vem, da si prava faca samo na ta način, oziroma vem, da lahko le pravi oče dobi najbolj pristen stik z otrokom, če se loti vseh še tako umazanih nalog, ki te pravzaprav izjemno povežejo z novorojenim bitjem.
Konec koncev, zakaj bi morale vse te dirti jobs “trpeti” samo mame? Ker je bilo včasih to moderno? Bedarija. Tako frajerstvo je že zdavnaj mimo. Taki tabuji so brezvezni in prav vsak očka, mama in v prvi vrsti tudi otrok je lahko ponosen na to, da mu oba starša nudita največjo mero ljubezni brez kupovanja igrač, darilc in podobne – čez čas nič vredne nesnage.
Prava in neprecenljiva vrednost za celotno družino je posvečanje drug drugemu tudi in predvsem tako, da očka otroka obleče, umije, previje. Pa če še tako smrdi. 😉